ALI JE REKLAMA ZA SNICKERS RESNIČNA?

Avtor: Norma Resnik, dipl. šp. vzg.

»Lačen si ful drugačen« je dobro poznana reklama za sladek vafljast prigrizek, polnjen s karamelo in oblit s čokolado, se dotika teme, ki bi lahko bila resnična. Znanstveniki so našli povezavo med razpoloženjem, specifično jezo in lačnostjo. Izraz, ki ga uporabljajo je »hangry«, torej meščanica »hungry« oz. lakota in »angry« oz. jeza.

Ena stvar je, da se pred večerjo počutite malo kljuvajoče, druga pa je, da ste tako lačni, da to vpliva na vaše razpoloženje. Če ste se kdaj počutili razdražljivi in ​​ste se pretirano odzvali na manjše težave, ko niste jedli, ste najbrž to izkusili.

V članku je namenoma uporabljen izraz lačnost, ne lakota. Nanaša se na akutno po potrebo hrani, in ne kronično pomanjkanje hrane.

ZAKAJ SMO JEZNI, KO SMO LAČNI?

V študiji iz leta 2018 so raziskovalci z Univerze v Severni Karolini ugotovili, da je večja verjetnost, da bodo ljudje negativne miselnosti, ko so lačni. S serijo testov je dr. Kristin Lindquist (prof. psihologije in nevroznanosti) z ekipo izvedla eksperiment, kjer so udeležence postavili v nekoliko moteče situacije in sicer soočenje z računalniškimi težavami. Lačni udeleženci so bili očitno bolj razdraženi in so kasneje dali negativne povratne informacije, kar kaže na to, da lačnost lahko poveča jezo ob frustrirajočih izkušnjah. Ugotovili so, da lačnost ni povezana samo s povečano stopnjo jeze in razdražljivosti ampak tudi z nižjo stopnjo užitka.

Raven sladkorja v krvi

Eden od razlogov, zakaj lahko doživimo razdražljivost, je ta, da lahko neuživanje hrane vpliva na raven sladkorja v krvi. Ko postanemo zelo lačni in že nekaj časa nismo pravilno jedli, se raven sladkorja (glukoze) v naši krvi zniža. Če se preveč zniža, lahko to povzroči sproščanje hormonov adrenalina (boj ali beg) in kortizola (stres), ki poskušata dvigniti raven krvnega sladkorja v mejo normale. Ko se ti hormoni sprostijo v naš krvni obtok, lahko povečajo jezo, razdražljivost in agresijo ob frustrirajočih izkušnjah. Melodrama vam ne uide, prav tako si predstavljate, da bi drugim hrano kar vzeli, več razmišljate in govorite, da vam je v življenju težko, jedli bi hrano, ki je sploh ne marate samo zato, ker je tam, začenjate malenkostne prepire, v trgovini pa kupite vse kar je na policah.

Delovanje možganov

Poleg tega lahko nizek krvni sladkor moti višje možganske funkcije - tudi tiste, ki nam pomagajo nadzorovati impulze in uravnavati naše vedenje. Jeza je povezana tudi z lačnostjo zaradi možganskih kemikalij, kot je nevropeptid Y, ki se sprosti v možgane, ko smo lačni. Pomaga pa tudi pri uravnavanju jeze ali agresije. Navsezadnje je doživljanje jeze, ko smo lačni, biološki mehanizem, ki je pomagal našemu preživetju. Ker smo bili lačni agresivni, smo se kot lovci-nabiralci lažje borili za hrano. Prav tako vpliva na a čustva in presojo, zmanjša se miselna aktivnost, oslabljena je samokontrola ter pri ljudeh zbudi najbolj primitivne nagone.

Teorijo povezave med lačnostjo in spremembo vedenja so potrdili pri poskusih na vinskih mušicah ter pri ljudeh. V obeh primerih je bila skupina, ki ni redno čez dan dobila obroka, postala agresivnejša do drugih v skupini.

KAKO PREPREČITI LAČNOST?

Pomemben je podatek, da je jeza, povezana z lačnostjo, samo začasna težava vendar lahko pomembno vpliva na odnose. Težavi se lahko izognemo na več načinov:

1. Jejte redno – naredite si urnik prehranjevanja in se ga poskušajte v največji meri držati. Če ste na poti, imejte samo prigrizke (oreščki, sadje), da ublažite večji padec sladkorja. Pojejte dnevno več. Poleg hranljivega zajtrka, nasitnega kosila in kakovostne večerje pojejte dnevno še več manjših obrokov.
2. Zmanjšajte beli sladkor – beli namizni sladkor ima visok glikemični indeks in se hitro absorbira v kri. Hitro dvigne sladkor v krvi vendar povzroči tudi hiter padec. Zato raje izberite živila z vlakninami, ki poleg stabilne ravni vzdrževanja sladkorja v krvi dajo še občutek sitosti.
3. Jejte polnozrnate izdelke – polnozrnati izdelki (rjavi riž in testenine, vlaknine v sadju in zelenjavi, stročnice, fižol) imajo nizek glikemični indeks in se počasi absorbirajo v krvi vendar držijo sladkor v krvi na konstantni ravni. Ker potrebujejo dalj časa, da se razgradijo in prebavijo, je dolgotrajnejša stalna koncentracija krvnega sladkorja in posledično se izboljša splošno počutje. Dobimo dalj časa trajajoči občutek sitosti. Upočasnjeno prebavo in praznjenje želodca.
4. Poslušajte sami sebe in svoje občutke – poslušanje samega sebe je večkrat težavno. Zahteva popolno pozornost na samega sebe in zavedanje kaj nam koristi in kaj škoduje, kdaj se to pojavlja, ob kakšnih priložnostih, kakšno je naše čustveno stanje in kakšen je naš odziv na stresne situacije.
5. Redno telovadite – telovadba nadzoruje količino krvnega sladkorja v krvi ter izločanje stresnega hormona kortizola v krvni obtok.
6. Zadosten počitek – počitek prav tako zmanjšuje količino kortizola in adrenalina v krvi ter telo pomiri.
7. Pijte dovolj – zadostna hidracija ohranja normalno kislo-bazično okolje v telesu in skrbi za nemoteno delovanje bio-kemijskih procesov.

Vaše telo vam bo hvaležno, prav tako pa vaša družina in prijatelji.

DRUGI STRANSKI UČINKI LAČNOSTI

Ni nujno, da se lačnost vedno izrazi kot jeza. Namesto tega lahko pri človeku povzroči različne odzive kot so npr. utrujenost, zaspanost, težave s koncentracijo, slabšo koordinacijo gibanja in večjodovzetnost za delanje napak.

Ljudje s presnovnimi težavami kot so sladkorna bolezen, bolezen trebušne slinavke ali jeter ter slabšim delovanjem nadledvične žleze so bolj nagnjeni k slabim učinkom znižanja krvnega sladkorja v krvi ter neprimernega odzivanja nanj.