ALI JE REKLAMA ZA SNICKERS RESNIČNA?

Avtor: Norma Resnik, dipl. šp. vzg.

»Lačen si ful drugačen« je dobro znana reklama za sladek vafljast prigrizek, napolnjen s karamelo in oblit s čokolado, se dotika teme, ki bi lahko bila resnična. Znanstveniki so našli povezavo med razpoloženjem, specifično jezo in lačnostjo. Izraz, ki ga uporablja je »hangry«, torej meščanica »hungry« oz. lakota v »jezni« oz. jeza.

Ena stvar je, da se pred večerjo počutite malo kljuvajoče, druga pa je, da ste tako lažni, da vplivate na vaše razpoloženje. Če ste se kdaj počutili razdražljivi in ​​ste se pretirano odzvali na manjše težave, ko niste jedli, ste najbrž to izkusili.

V članku je namenoma uporabljen izraz lačnost, ne lakota. Nanaša se na akutno potrebo po hrani, in ne kronično primanjkuje hrane.

ZAKAJ SMO JEZNI, KO SMO LAČNI?

V študiji iz leta 2018 so raziskovalci z Univerze v Severni Karolini ugotovili, da je večja verjetnost, da bodo ljudje negativne miselnosti, ki so lažni. S serijo testov je dr. Kristin Lindquist (prof. psihologije in nevroznanosti) z ekipo izvedla eksperiment, kjer so udeleženci postavili v nekaj motečih situacijah in sicer soočenje z računalniškimi težavami. Lačni udeleženci so bili očitno bolj razdraženi in tako pozneje dali negativne povratne informacije, kar kaže na to, da lahko lačnost poveča jezo ob frustrirajočih izkušnjah. Ugotovili so, da lačnost ni povezana samo s povečano oceno jeze in razdražljivosti, ampak tudi z nižjo oceno užitka.

Raven sladkorja v krvi

Eden od razlogov, zakaj lahko doživimo razdražljivost, je ta, da lahko neuživanje hrane vpliva na raven sladkorja v krvi. Ko postanemo zelo lačni in že nekaj časa nismo pravilno jedli, se raven sladkorja (glukoze) v naši krvi zniža. Če se preveč zniža, lahko pride do sproščanja hormonov adrenalina (boj ali beg) in kortizola (stres), ki poskuša dvigniti raven krvnega sladkorja v mejo normale. Ko se ti hormoni sprostijo v naš krvni obtok, lahko povečajo jezo, dražljivost in agresijo ob frustrirajočih izkušnjah. Melodrama vam ne uide, prav tako si predstavljate, da bi drugo hrano kar vzeli, več razmišljate in govorite, da vam je v življenju težko, jedli bi hrano, ki je sploh ne marate samo zato, ker je tam, začenjate malenkostne prepire, v trgovini pa kupi vse kar je na policah.

Delovanje možganov

Poleg tega lahko znižanje krvnega sladkorja giblje višje možganske funkcije - tudi tiste, ki nam pomagajo nadzorovati impulze in uravnavati naše vedenje. Jeza je povezana tudi z lakoto zaradi možganskih kemikalij, kot je nevropeptid Y, ki se sprosti v možganih, ko smo lačni. Pomaga pa tudi pri uravnavanju jeze ali agresije. Navsezadnje je doživljanje jeze, ki smo lačni, biološki mehanizem, ki je pomagal našemu preživetju. Ker smo bili lačni agresivni, smo se kot lovci-nabiralci lažje borili za hrano. Prav tako vpliva na čustva in presojo, zmanjša se miselna aktivnost, oslabljena pa je samokontrola ter pri ljudeh zbudi najbolj primitivne nagone.

Teorijo povezave med lačnostjo in spremembo vedenja so potrdili pri poskusih na vinskih glasbenikih ter pri ljudeh. V obeh primerih je bila skupina, ki ni redno čez dan dobila obroka, postala agresivnejša do drugih v skupini.

KAKO PREPREČITI LAČNOST?

Pomemben je podatek, da je jeza, povezana z lačnostjo, samo začasna težava, vendar lahko pomembno vpliva na odnose. Težavi se lahko izognemo na več načinov:

1. Jejte redno – naredite si urnik prehranjevanja in ga poskušajte v največji meri držati. Če ste na poti, imejte samo prigrizke (oreščki, sadje), da ublažite večji padec sladkorja. Pojejte dnevno več. Poleg hranljivega zajtrka, nasitnega kosila in kakovostne večerje pojejte dnevno še več manjših obrokov.
2. Zmanjšajte beli sladkor – beli namizni sladkor ima visok glikemični indeks in se hitro absorbira v kri. Hitro dvig sladkorja v krvi povzroča tudi hiter padec. Zato raje izberite živila z vlakninami, ki poleg stabilne ravni vzdrževanja sladkorja v krvi dajejo še občutek sitosti.
3. Jejte polnozrnate izdelke – polnozrnati izdelki (rjavi riž in testenine, vlaknine v sadju in zelenjavi, stročnice, fižol) imajo nizek glikemični indeks in se absorbirajo v krvi, vendar zadržujejo sladkor v krvi na konstantni ravni. Ker potrebujete daljši čas, da se izboljša in prebavi, je dolgotrajnejša stalna koncentracija krvnega sladkorja in se pozneje izboljša splošno počutje. Dobimo dalj časa trajajoči občutek sitosti. Upočasnjeno prebavo in praznjenje želodca.
4. Poslušajte sami sebe in svoje občutke – poslušanje samega sebe je večkrat težavno. Zahteva popolno pozornost na samem sebi in zavedanje, kaj nam koristi in kaj škoduje, kdaj se to pojavi, ob kakšnih priložnostih, kakšno je naše čustveno stanje in kakšen je naš odziv na stresne situacije.
5. Redno telovadba – telovadba nadzoruje količino krvnega sladkorja v krvi ter izločanje stresnega hormona kortizola v krvnem obtoku.
6. Zadosten počitek – počitek prav tako količino kortizola in adrenalina v krvi ter telo pomiri.
7. Pijte dovolj – zadostna hidracija ohranja normalno kislo-bazično okolje v telesu in skrbi za nemoteno delovanje biokemijskih procesov.

Vaše telo vam bo hvaležno, prav tako pa vaša družina in prijatelji.

DRUGI STRANSKI UČINKI LAČNOSTI

Ni nujno, da se lačnost vedno izrazi kot jeza. Namesto tega lahko pri človeku povzročijo različne odzive kot so npr. utrujenost, zaspanost, težave s koncentracijo, slabšo koordinacijo gibanja in večjodovzetnost za delanje napak.

Ljudje s presnovnimi težavami kot tako sladkorna bolezen, bolezen trebušne slinavke ali jeter ter slabšim delovanjem nadledvičnih žlez so bolj nagnjeni k slabemu učinku znižanja krvnega sladkorja v krvi ter neprimernega odzivanja nanj.